Štadionske luči so začeli ugašati, svetlolasec je odkorakal na svojo poslovilno zabavo v velikem šotoru ob štadionu, v račjih prsih, govejem fileju, zelenjavni torti in za posladek bavarskem carskem pražencu so uživali številni povabljenci iz sveta športa, politike, nemške družabne scene. Iz zvočnikov je še naprej odmeval »Time to Say Goodbye«, na bližnji postaji podzemne železnice so številni navijači vzklikali njegovo ime po scenariju s tekme Bayerna proti nemški reprezentanci (1:1). Takrat so se najprej oglasili tisti na južni tribuni, kjer so sicer zbrani najglasnejši Bayernovi častilci, bučen odgovor je sledil s severa. Odmev pod betonskimi oboki v pričakovanju vlaka pa je bil podoben, z enega na drugi peron. In podobno zgodbo smo nato že krepko po polnoči spremljali v najožjem središču mesta na Marijinem trgu, kjer je »Olli« na rotovškem balkonu osemkrat dvignil šampionski krožnik za naslov nemškega prvaka, maja 2001, torej dve leti po omenjenem bolečem spodrsljaju v Barceloni, pa s soigralci v München iz Milana pripeljal še prestižno lovoriko lige prvakov.