V osmini finala je Olimpija za nasprotnika dobila zagrebško Cibono in le redko kdo je verjel v napredovanje zeleno-belih. Serijo na dve zmagi je bolje začelo hrvaško moštvo, a so Ljubljančani na domačem parketu poskrbeli za tretjo, odločilno tekmo. V dvorani Dražena Petroviča so navijači pričakovali napredovanje Cibone in po trojki Slavena Rimca nekaj sekund pred koncem se je slavje že začelo. Takrat je žogo v roke vzel Arriel McDonald in kot »brzovlak« zdrvel na drugi konec igrišča, kjer je pod košem našel Vladimerja Stepanio, ki je kljub prekršku zadel. Zagrebška dvorana je utihnila, kot da bi šlo za minuto molka. Kljub zgrešenemu prostemu metu je Gruzijec moštvu priigral nastop v četrtfinalu. Tam je Olimpija naletela na Stefanel z Gregorjem Fučko na čelu in zopet se je zdelo, da bo milanski evroligaš predstavljal previsoko oviro. A izbrana vrsta trenerja Sagadina je bila zares v vrhunski formi in se je na krilih izjemnih navijačev, ki so v velikem številu hodili na vsa gostovanja, prebila na zaključni turnir četverice v Rimu. Herojski pohod Olimpije je na prvi tekmi zaustavil kasnejši prvak Olympiacos, ki mu je s klopi poveljeval veliki Dušan Ivković. Na obračunu za tretje mesto, ki ga je ljubljanski klub proti Asvelu dobil s 86:79, je v srcih navijačev prav gotovo ostalo silovito zabijanje Marka Miliča, ki je razbil tablo, nekaj trenutkov zatem pa je v dvorani začelo odmevati »Olimpija, Olimpija!«.