»Dvoboj je bil zelo kvaliteten. Obe sva igrali zelo dobro. To je bil res eden mojih boljših dvobojev in lahko sem zadovoljna s formo, v kateri sem trenutno. V prvem nizu sem bila popolnoma v podrejenem položaju in Pirova me je držala na zadnji črti, tako da v bistvu nisem mogla narediti ničesar. V drugem nizu sem prestavila v višjo prestavo, kar je bil edini način, da se izvlečem iz dvoboja. V srednjem tempu proti Šahar ni šlo, tako da sem morala igro pospešiti in uspelo mi je presenetiti. Ko se je nasprotnica navadila na mojo igro, sem že vodila s 5:0. Toda vedela sem, da ni še nič dobljeno, saj je Pirova igralka, ki nikoli ne popusti, ampak 'grize' do konca. Vseeno sem se ob koncu niza dovolj zbrala in ga zaključila v svojo korist, potem pa je prišel na vrsto tretji niz, katerega se bom verjetno še dolgo spominjala. Do 3:0 so vse žogice padale v igrišče. Ko igraš tako agresivno, kot sem poskušala jaz, je tudi precej večja možnost napak. In potem se je začelo dogajati. Imela sem malce smole, čeprav se na to zelo nerada izgovarjam, in nekaj žogic je, ko sem imela tri priložnosti za odvzem servisa, padlo za nekaj centimetrov izven igrišča. Šahar pa je takrat uspevalo vse, kar si je zamislila,« je dvoboj z Izraelko opisala Katarina. »Razočarana sem, verjela in videla sem, da se lahko prebijem med šestnajst najboljših, toda v ključnih trenutkih nisem imela tiste sreče, ki je v športu tudi pomembna. Ne smem biti preveč žalostna, saj me čaka še naporen teden v Parizu. Pozitivno gledam na to, kar sem naredila do zdaj, in zato me tudi nadaljevanje sezone navdaja z optimizmom,« pravi Kata, ki je morala med drugim tudi na dopinško kontrolo. »Potem ko sem imela toliko smole s tem, da sem morala tri dni čakati na prvi dvoboj, pa še s poškodbo zapestja, sem pred dvobojem s Pirovo prosila organizatorje, ali lahko preložijo dvoboj s Pirovo na poznejšo uro, saj sem prejšnji dan igrala dva dvoboja v dvojicah, a se sploh niso zmenili zame. Organizacija za tak turnir ni najboljša, sploh pa so Francozi zelo arogantni in mislijo, da so oni najpametnejši. Kot bi te hoteli kaznovati, ker igraš v vseh treh konkurencah, v bistvu pa te prosijo, da bi igral. Toda zdaj se s tem sploh ne obremenjujem več, saj se moram osredotočiti na igro. Vem, da se bo sreča obrnila tudi meni v prid in se že veselim naslednjega turnirja.« Katarina si bo po Parizu privoščila najprej nekaj dni počitka, potem pa bo presedlala na travo. Nastopila bo na turnirju v Hertogenboschu, izpustila bo Birmingham in nato pride njen najljubši turnir Wimbledon. »Težko je sicer držati dobro formo ves mesec ali še več, toda res upam, da bom letos v Wimbledonu naredila korak naprej tudi med posameznicami. Potrebujem nekaj sreče pri žrebu, ostalo pa bom morala opraviti sama. In mislim, da je prišel čas, da izkoristim priložnost, če se mi bo ponudila.« Katarina je imela v Parizu tudi veliko navijačev iz Slovenije. »Res je. Posebej se jim moram zahvaliti za odlično navijanje, da so preglasili Izraelce. Potem so še Francozi začeli navijati zame. Res so bili enkratni,« je sklenila Katarina, pred katero so novi izzivi. Novi izzivi na sveti travi Wimbledona, kjer je nekoč kot mladinka že slavila, ko je v finalu premagala Kim Clijsters. Sanje so dovoljene.