Gospa Pavla Pudgar je imela krivo, iz starega Egipta, Budhovih naukov in spisov Helene Pavle Blavatsky sestavljeno vero, a nezmotljivo zanesljiv nos za veličino. Kdor velikega Korzičana kljub njegovi nadutosti, ki jo je v svojem zenitu kazal do Cerkve, a je pred koncem življenja dobil za to ustrezen pouk, ki je bil žal samo njemu pouk in skoraj nikomur drugemu, čeprav vsi za ta pouk vedo, a vedo samo kot šolsko učenost, kot podatek, ne pa kot nauk zgodovine, ne zna ločiti od njemu sočasnih in poznejših, posebej pa še teh iz 20. stoletja, cestnih roparjev z imuniteto oblastnika, a samo zemeljsko, onstransko ne, sam ne more imeti v sebi večje dimenzije, kakor tisto, s katero se lahko nekako preživiš in tu in tam izrineš iz vrste za dnevno dobrino koga drugega, ki je šibkejši.