posmrtno življenje, izraz, ki se nanaša na vero, da človekov duh ali *?duša preživi fizično smrt in preide v nov način bivanja, ki je pogosto odvisen od ravnanje osebe v času življenja ali od obredov, ki spremljajo smrt. Različna pojmovanja posmrtnega življenja se pojavljajo v številnih verstvih kot nekakšen način za umestitev dejanj in doživetij na tem svetu v širšo perspektivo. Za več verstev je značilno čaščenje duhov prednikov, ki priča o veri v posmrtno življenje. V judovski, krščanski in islamski veri gre človekova duša po smrti v *nebesa ali v *pekel, odvisno od božje sodbe. Rimskokatoliški nauk uči tudi, da večina duš pred vstopom v nebesa potrebuje očiščenje v vicah. Mnogi rimski katoliki verjamejo tudi v limb ali predpekel, prebivališče nekrščenih, vendar nedolžnih duš (na primer dojenčkov). V hinduizmu se duša ali *?atman vedno znova rojeva v različna življenja vse do končnega razsvetljenja ali *?mokše, ko se cikel ponovnih rojstev konča. Budisti sicer zavračajo pojem individualne duše, tudi oni pa verjamejo v neskončen cikel *?reinkarnacij do končne *?nirvane, prenehanja vseh želja. (Glej tudi *čaščenje prednikov, *?pogrebni običaji.)