Zanimivo je, da o odkritjih dveh osrednjih znanstvenikov tistega časa, Isaacu Newtonu in Charlesu Darwinu, obstaja vrsta dokumentov, ki kažejo, da je metaforično razmišljanje v samem središču njunih revolucionarnih znanstvenih odkritij. V obeh primerih gre pravzaprav za prenos metafor iz neznanstvenega sveta v njuni znanstveni področji. Osrednje Newtonovo odkritje - gravitacija - namreč izrazito odstopa od mehanicistične znanstvene paradigme tistega časa. Najbrž si danes komaj predstavljamo, kakšen idejni preskok je moral narediti Newton za to, da je v mehanicističnem svetu svojega časa predpostavil neko nevidno, nematerialno silo, gravitacijo, ki povzroča, da se mase med seboj privlačijo. Iz njegovih zabeležk izhaja, da koncept masne privlačnosti temelji na podobi medčloveške privlačnosti. V zgodnjih zabeležkah je za silo med masama uporabljal antropomorfna izraza "sociabilnost" in "privlačnost", šele kasneje je začel uporabljati nevtralnejši izraz "gravitacija". Drugi znanstvenik, Charles Darwin je v biologiji z evolucijo povzročil nekaj podobnega kot v fiziki Newton z gravitacijo. Preučevalci Darwinovega znanstvenega razvoja so jasno pokazali, da koncept Darwinovega razvojnega nauka temelji na podobi umetne selekcije domačih živali. Darvin je podobo spremenil le toliko, da selekcijo namesto angleških farmarjev opravlja Narava. Oba, Newton in Darwin sta torej koncepte svojih revolucionarnih naravoslovnih teorij privzela iz družbenih podob njunega časa. Seveda mi ni treba posebej poudarjati, da sta koncepta gravitacije in evolucije kmalu poleg strokovno-teoretskih dimenzij pridobila, kot vsa pomembna odkritja, tudi metaforične dimenzije. Gravitacija danes ni le fizikalna teorija, ampak (za večino ljudi, ki niso fiziki) tudi metafora, ki s fiziko nima veliko skupnega. Podobno velja tudi za evolucijo. In tu tiči majhen paradoks: Čeprav je Newton izpeljal gravitacijo iz medčloveške privlačnosti, t.j. sociološkega fenomena, so kasneje sociologi mnoge sociološke in psihološke fenomene skušali zajemati z metaforo - Newtonovega gravitacijskega privlaka. Še bolj znane in razglašene pa so številne družboslovne teorije, ki temeljijo na metafori Darwinove evolucije in selekcije. Slednjih je toliko, da bi njihovo naštevanje krepko preseglo domet tega razmišljanja.