skupaj z lastnim razumevanjem situacije in doslej oblikovanimi predlogi, da bi se lahko razgovor o možnih odločitvah nadaljeval. Socialnoekološko načelo govori o tem, da socialna delavka najprej aktivira, mobilizira, krepi naravne socialne mreže uporabnikov v skladu s postavko maksimalnega aktiviranja naravne socialne mreže. To so družina, prijateljske skupine, delovni tovariši, sosedje. Uporabniku, ki nima nosilne mreže za svoje življenje, jo pomaga oblikovati v naravnem socialnem kontekstu. Maksima najmanjšega možnega poseganja v naravne socialne mreže nas usmeri v skrbno tehtanje predlogov za trganje vezi ali grobo spreminjanje življenjskega okolja udeleženih. V Lüssijevem konceptu načel je tudi načelo pogajanja. Pot pogajanja se zdi Lüssiju »kraljevska pot« za reševanje kompleksnih socialnih problemov. Ustvarjanje rešitev je strukturirano kot pogajanje, ki ga vodi socialni delavec, upoštevajoč načelo interpozicije. Naloga socialnega delavca, socialne delavke je vzdrževati proces oblikovanja sporazuma, uresničljivega dogovora o možnem. Ta jezik je drugačen od običajnega raziskovanja resnice, preteklosti – tu se razvijajo možne funkcionalne spremembe v sistemu po poti pogajanja in dogovorov. Načelo sodelovanja govori o sodelovanju s tako imenovanimi »tretjimi«, ki jih pri delu z družino potrebujemo. »Tretji« niso neposredno udeleženi v problemu, potrebujemo pa njihovo sodelovanje, da bi ga rešili. To je, na primer, ustrezna služba ministrstva za šolstvo in šport, če potrebujemo dodatna denarna sredstva za šolanje otroka s posebnimi potrebami. Načelo nam ne dovoli, da ostanemo v kabinetu, ne dovoli nam, da dobre izide ustvarjamo le v krogu udeleženih v problemu. Načelo odpiranja problema končno dovoli socialnemu delavcu, socialni delavki, da tudi svojo nemoč podeli z udeleženimi v problemu. Spodbuja nas, da si upamo prepoznati, če »ne vemo, kam hočemo priti«, in zaprosimo za pomoč. Za pomoč lahko vedno zaprosimo družino, lahko pa se obrnemo tudi na druge strokovnjake. Nič ni narobe, če ne najdemo poti naprej, narobe je, če sebi in uporabnikom tega ne upamo priznati. K predstavitvi koncepta socialnega dela, ki kot Lüssijev nauk temelji na teoriji sistemov, sodijo tako imenovani »načini ravnanja« (Handlungsarten), ki še enkrat pokažejo, kako se v socialnem delu oblikuje sistemski pogled na pomoč, na možne rešitve v sistemu.