Raziskavam posvečeno življenje. Življenje Jožefa Stefana je navzven potekalo skoraj brez večjih pretresov, toda toliko več jih je doživljal v sebi. Takrat ožigosanega nezakonskega otroka (starša sta se poročila pozneje) je mučil manjvrednostni kompleks. Kot odličnjak v gimnaziji je omahoval med študijem teologije v meniški kuti in naravoslovja na dunajski univerzi. Ko je izbral slednjega, je pomišljal, ali bi se vrnil v ožjo domovino Koroško in deloval za ohranitev slovenstva v njej ali pa bi se posvetil raziskovalnemu delu na univerzi. Odločilo se je leta 1857, pred 150 leti. Nato je predaval na svoji matični univerzi, deloval v akademiji znanosti in še v številnih strokovnih komisijah. Kot raziskovalec je ustvarjalno posegel v vsa področja tedanje fizike, posebno pomembno zlasti v teorijo plinov, v nauk o toploti, kjer je odkril sevalni zakon, zadnje obdobje svojega življenja pa je posvetil pretežno elektrotehniki. V širši mednarodni javnosti se je predstavil samo leta 1883, ko je vodil strokovne priprave na veliki mednarodni sejem elektrotehnike na Dunaju in na tej elitni tehnični prireditvi utemeljeval in izvajal meritve električnih strojev, dinamov in motorjev. Umrl je nenadoma za kapjo, 7. januarja 1893, v 58. letu.