Utemeljitelj reda dervišev je bil pesnik in filozof Mevlana Celaleddin Rumi, ki se je v 13. stoletju rodil na ozemlju današnjega Afganistana, a njegova družina se je morala zaradi mongolskih vpadov preseliti v Konyo, mesto v osrednji Turčiji in starodavno prestolnico Anatolije. Učenjaku Mevlani je nekega dne pot prekrižal Perzijec Sems-i-Tabrizi. Moža je povezalo globoko prijateljstvo in Mevlana se je sčasoma odrekel poučevanju na semenišču v Konyi, kar je njegove privržence navdalo s takim ljubosumjem, da so Semsa ubili. Mevlano je po njegovi smrti preplavila neutolažljiva žalost, katere sad je dobršen del njegovega pesniškega opusa. Njegovi nauki o ljubezni in strpnosti so postali temelj mevlevijskega meniškega reda, katerega vodstvo je prevzel Rumijev sin. Mevlevijski menihi so bili derviši, najbolj znani po obredu vrtenja, imenovanem sema, med katerim so v nadzorovani zamaknjenosti navezovali stik z Alahom (derviši pripadajo sunitski veji islama). Red mevlevijev je 1925. razpustil Atatürk, v skladu s svojim prizadevanjem za sekularizacijo Turčije. Derviše si je tam danes mogoče ogledati tudi v Konyi, kjer od 10. do 17. decembra (dan Rumijeve smrti) poteka festival vrtečih se dervišev. Na tej prireditvi so se že zavrteli tudi posamezni člani folklorne skupine Mahvi, vsi skupaj pa so nastopali v Italiji, Romuniji, Franciji, Španiji, v Bosni, na Kitajskem in drugje. S člani meniškega reda imajo poleg oblek in vrtenja skupno le še ime. »Nismo menihi, smo folklorna skupina in podpira nas turško ministrstvo za kulturo,« je poudaril Ugur Erdem Ürer, profesor na državnem konservatoriju klasične glasbe v okviru univerze v Afyonu in vodja skupine. »Obred vrtenja zahteva najmanj pet mesecev vaje, pred vsakim nastopom pa si moramo ogledati prizorišče, ker vrtenje narekuje veliko notranjo zbranost,« je povedal plesalec Özhan Gültepe. Folklornih skupin, kakršna je njihova, naj v Turčiji ne bi bilo ravno veliko, ker tradicionalna turška glasba tam ne uživa tolikšne priljubljenosti, so še povedali turški glasbeniki.