Študij, po katerem študentje pridobijo naziv univerzitetni diplomirani teolog, traja 5 let, izvaja pa ga Ljubljanska univerza. Vsebuje klasične predmete, kot so latinščina, filozofija, zgodovina, cerkvena umetnost, veliko tujih jezikov, med katerimi izstopajo grščina, hebrejščina in aramejščina, Jezusov materin jezik. Na urniku je ogromno sociologije, pedagogike, psihologije in antropologije ter seveda strogo teoloških predmetov kot so ekleziologija, liturgika, nauk o Bogu, nauk o Kristusu, biblična teologija, pastoralna teologija, nauk o zakramentih, moralna teologija in etika. Teolog pa mora biti dobro podkovan tudi v kanonskem, to je cerkvenem pravu. Peti letnik je zato v glavnem namenjen predmetom kot so ustavno pravo, stvarno pravo, zakonsko pravo in cerkvena sodna praksa. Med izbirnimi pa najdete tudi precej nenavadne predmete kot so demonologija, fundamentalizem, logika in arheologija biblične dežele. Sogovornice se strinjajo, da je bil prav slednji njihov najljubši, saj so teologi skupaj s prof. dr. Kraševcem tri tedne odkrivali deželo, po kateri so pred 2000 leti hodili Jezus in apostoli. Homiletika oz. po domače kar pridiganje je predmet, ki ga opravljajo tudi laične teologinje, ki izpit naredijo, šele ko uspešno in prepričljivo pridigajo. Tudi naše teologinje so nedvomno »izvežbane« pridigarice. Če želite, vam mimogrede sestavijo kakšno »hudo« pridigo. Pavla pravi, da je bil poleg latinščine, iz katere nudi tudi inštrukcije, njen najljubši predmet ljudske pobožnosti in življenjepisi svetnikov, saj jo svetniki že od nekdaj navdihujejo, o njih pa občasno piše tudi za naše Novice. Anita, ki je bolj umetniška duša, je uživala zlasti v predavanjih iz cerkvene umetnosti, diplomirala je prav iz teološke razlage Rembrandtove slike o Vrnitvi izgubljenega sina. Petrino pozornost so najbolj pritegnili pravni predmeti in pravi, da če bi se še enkrat odločila za študij bi izbrala študij prava, s katerim bi nedvomno imela širše možnosti za zaposlitev. Študij teologije pri nas je predvsem študij krščanstva, manj pa je poudarka na ostalih svetovnih religijah. Vendar, mora biti po besedah simpatičnih sogovornic, moderen teolog dobro podkovan tudi v teh religijah. Žal v slovenščini primanjkuje strokovne literature o tem. Tako Petra kot Pavla sta zato svoje diplomsko delo posvetili k zapolnitvi vrzeli na tem področju, prva se je poglobila v bistvo islama, druga pa modernega judovstva. Skozi študij se študent seznani z mnogimi področji človekovega duha. Zelo koristna je zlasti retorika, malo manj pa koralno petje. Je pa pri slednjem največ smeha, nerodnosti in načetih živcev profesorja. Strahu pred javnimi nastopi teolog ne sme imeti. »Veliko smo vadili, kako se lepo in pravilno izražati ter nastopati pred kamerami, navaditi pa smo se morali tudi na kritike in ocene strokovnjakov, ki znajo biti včasih kar krute.« Teologinje se spominjajo snemanj na RTV Slovenije, kjer je moral vsak stopiti pred kamero in povedati kaj zelo pametnega, vendar je včasih trema naredila svoje in si izpadel vse kaj drugega kot to. Skratka, izredno razgiban in bogat študij, ni kaj. Študentje teologije so po številu zahtevanih izpitov na samem vrhu lestvice. Strani v indeksu si morajo fotokopirati, da lahko vanje vpišejo vse izpite. Prve zgornjesavinjske laične teologinje spadajo tudi v prvo generacijo študentov na Teološki fakulteti in tako so na nek način prispevale k oranju ledine na tem področju. Ugotavljajo, da je bil takrat zaradi neobičajnosti, novosti ter tudi prepričanja, da je do službe lažje priti, precejšen naval na ta študij, ki pa je kasneje upadel. Verjetno tako zaradi predsodkov kot zaradi položaja na trgu delovne sile.