Zgodovina anonimnih pisem, ki so krožila po slovenskih poštnih nabiralnikih, je pestra, sporočilo sveta Odporniške organizacije pa vendarle prinaša nekaj novosti. Resnejše anonimke, ki so si za tarčo vzele politike z levice, so se ukvarjale predvsem z razglabljanjem o udbomafiji ter o tem kdo je član in vodja te skrivnostne organizacije. Anonimke, ki so se lotevale desnice, so bile bolj primitivne, govorile pa so o tem, kdo je prasec in kdo svinja. Anonimke, ki so si za tarčo jemale politike z levice, so spominjale na obveščevalne študije. V dveh dosjejih Civilne inicijative so bila pedantno zbrana nekatera dejstva o življenju in delu Hermana Rigelnika, nekdanjega predsednika državnega zbora, dejstva pa so bila "oplemenitena" z izmišljotinami in interpretacijo o udbomafijski naturi tega politika. Na računalniški disketi, ki se je je oprijel vzdevek "Hobotnica", so bile predstavljene kratke biografije članov tajne organizacije, ki obvladuje Slovenijo, ob biografijah pa so bili zapisani še seznami oseb, s katerimi sodeluje član tajne organizacije, navedeno je, komu naj bi bil podrejen in komu nadrejen. Če so bile anonimke, ki so se lotevale levice, včasih skorajda znanstveni izdelek, so bile anonimke, katerih tarča so bili desni politiki, primitivne, nevrotične in zmedene. Kot da bi avtorji potrebovali psihiatrično obravnavo. Pred meseci je o tej vrsti anonimk izšla celo knjiga, ki jo je napisal Ive A. Stanič, mož iz Kočevske reke, ki se redno oglaša v pismih bralcev. Avtorji anonimk, ki napadajo levico, so morali biti organizirani, te anonimke so bile neke vrste politični projekt. Anonimke, ki so obdelovale desnico, so nastajale solistično. Politični učinek anonimk, ki so napadale levico, so bili - vsaj za avtorje - nepričakovani. Le najbolj zvesti navijači desnice so anonimkam pripisovali verodostojnost, navedbe iz anonimk pa so jemali resno. V zmernem delu občinstva so anonimke delovale ravno obratno. Večji del občinstva se je solidariziral s tarčami Civilne inicijative oziroma Hobotnice. Nauk je preprost: v Sloveniji se občinstvo identificira z napadenim. Zgodbam o junakih udbomafije in tajne organizacije, ki vlečejo vse niti te države, so verjeli le tisti, ki so bili že prej prepričani, da Slovenijo obvladuje nekakšna tajna loža. Iz anonimk so na koncu politični kapital potegnili tisti, ki so jih neznani avtorji obtoževali in jim grozili.