očiščenje, je pogumni rez, ki omogoči zrelost in ozdravitev, je odprtost, ki omogoči roditev ”novega”, kar je sad Svetega Duha!” je bil jasen sveti oče, ki je še povedal, da človeka ne označujeta samo inteligenca in razum, ampak ”potreba po ljubezni, želja, da bi ljubil in bi bil ljubljen”. “Cerkev ni in noče postati politični akter!” je dejal še sveti oče, ki pa je tudi razložil, zakaj Cerkvi in kristjanom ne sme biti vseeno, v kakšni družbi živijo, ter se zavzel za družino kot osnovni princip zdrave družbe. Politični angažma naj torej sloni na krščanskem življenju in zavzemanju za pravičnost, mir, solidarnost, evangeljski nauk in ne sme biti vezan le na posamezne politične stranke! Na stadionu Bentegodi v Veroni, kjer je sveti oče daroval mašo pred 40 tisoč verniki, se je med homilijo na glas vprašal: ”Kaj je z našo vero? V kolikšni meri smo jo danes sposobni oznanjati? Gotovost, da je Kristus vstal, nam zagotavlja, da Cerkve nikdar ne bo mogla nobena sovražna sila uničiti!... Naša vera stoji na trdnih temeljih, a potrebno je, da vera postane življenje vsakega izmed nas!” Temeljni nauki evangelija naj torej vodijo kristjana v družbi, ki se odreka krščanstvu! Preprosto, kot vedno, zahtevno, kot so zahtevne lahko le velike stvari! Težko uresničljivo za tiste, ki nimajo vere in niso kristjani, za tiste, ki živijo krščansko vero le kot folkloro in socialni, družbeni trenutek. Premalo za kristjana! Kristus zahteva vse, zahteva celotno življenje! Kongres v Veroni je pokazal na dejansko stanje v italijanski Cerkvi, ki mora ohraniti dobro iz preteklosti, a se mora tudi odpreti Novemu, če hoče biti kos izzivom našega časa in družbe, v kateri deluje. ”Živeti kot kristjan, spremeniti sebe, da boš družbo spremenil!”