Družbeni nauk Cerkve je sestavni del vere in cerkvenega učenja. Nanaša se na človeka v njegovem osebnem, občestvenem in družbenem kontekstu. Temelji na spoznanju, da ima vera v Boga tudi družbeno razsežnost. Človekova vera ni samo njegova osebna in zasebna stvar, ampak se uresničuje in udejanja tudi v verskem občestvu in družbenem okolju, v katerem živi verni človek. Niti največje zapovedi, ki je ljubezen do Boga in ljudi, ni mogoče uresničiti, če bi pri tem zanemarili njeno družbeno dimenzijo, ki je vezana na prostor in čas. Cerkveni družbeni nauk uči, kako naj verni ljudje ravnamo v družbi, katere del smo, kako naj se vedemo do drugih in kako ne smemo bežati pred odgovornostjo za sebe in druge. Družbeni nauk Cerkve "želi spodbuditi delovanje kristjanov na družbenem področju, zlasti delovanje laikov, ki jim je domače prav to okolje", beremo v predgovoru h knjigi.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Družbeni | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
nauk | nauk | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
Cerkve | cerkev | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
sestavni | sestaven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
del | del | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
vere | vera | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
in | in | priredni veznik |
cerkvenega | cerkven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
učenja | učenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
Nanaša | nanašati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
na | na | predlog; tožilnik |
človeka | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da |
v | v | predlog; mestnik |
njegovem | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine |
osebnem | oseben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
občestvenem | občestven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
in | in | priredni veznik |
družbenem | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
kontekstu | kontekst | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
Temelji | temeljiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
na | na | predlog; mestnik |
spoznanju | spoznanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
da | da | podredni veznik |
ima | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
vera | vera | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
v | v | predlog; tožilnik |
Boga | bog | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da |
tudi | tudi | členek |
družbeno | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
razsežnost | razsežnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
Človekova | človekov | svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
vera | vera | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
samo | samo | členek |
njegova | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine |
osebna | oseben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
in | in | priredni veznik |
zasebna | zaseben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
stvar | stvar | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
ampak | ampak | priredni veznik |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
uresničuje | uresničevati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
in | in | priredni veznik |
udejanja | udejanjati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
tudi | tudi | členek |
v | v | predlog; mestnik |
verskem | verski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik |
občestvu | občestvo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
in | in | priredni veznik |
družbenem | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik |
okolju | okolje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
v | v | predlog; mestnik |
katerem | kateri | vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik |
živi | živeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
verni | veren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
Niti | niti | členek |
največje | velik | splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, rodilnik |
zapovedi | zapoved | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
ki | ki | podredni veznik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
ljubezen | ljubezen | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
do | do | predlog; rodilnik |
Boga | bog | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
in | in | priredni veznik |
ljudi | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
mogoče | mogoč | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
uresničiti | uresničiti | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
če | če | podredni veznik |
bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
pri | pri | predlog; mestnik |
tem | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik |
zanemarili | zanemariti | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
njeno | njen | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine |
družbeno | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
dimenzijo | dimenzija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
ki | ki | podredni veznik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
vezana | vezan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
na | na | predlog; tožilnik |
prostor | prostor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
in | in | priredni veznik |
čas | čas | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
Cerkveni | cerkven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
družbeni | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
nauk | nauk | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
uči | učiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
kako | kako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
naj | naj | členek |
verni | veren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
ljudje | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
ravnamo | ravnati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
v | v | predlog; mestnik |
družbi | družba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
katere | kateri | vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik |
del | del | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
smo | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani |
kako | kako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
naj | naj | členek |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
vedemo | vesti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
do | do | predlog; rodilnik |
drugih | drug | zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik |
in | in | priredni veznik |
kako | kako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
ne | ne | členek |
smemo | smeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
bežati | bežati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
pred | pred | predlog; orodnik |
odgovornostjo | odgovornost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik |
za | za | predlog; tožilnik |
sebe | se | povratni zaimek; tožilnik |
in | in | priredni veznik |
druge | drug | zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, tožilnik |
Družbeni | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
nauk | nauk | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
Cerkve | cerkev | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
želi | želeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
spodbuditi | spodbuditi | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
delovanje | delovanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
kristjanov | kristjan | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
na | na | predlog; mestnik |
družbenem | družben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik |
področju | področje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
zlasti | zlasti | členek |
delovanje | delovanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
laikov | laik | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
ki | ki | podredni veznik |
jim | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
domače | domače | splošni prislov; nedoločena stopnja |
prav | prav | členek |
to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
okolje | okolje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
beremo | brati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
v | v | predlog; mestnik |
predgovoru | predgovor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
h | k | predlog; dajalnik |
knjigi | knjiga | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik |