ni niti na prejšnjega župana Borisa Pangerca, ki je boljunškim srenjanom stal ravno tako ob strani. Predsednik Metlika se je hkrati zahvalil tudi tistim, “ki niso glasovali za dogovor ali so ob glasovanju zapustili dvorano.” Gotovo je mislil na občinskega svetnika skupine Združeni v tradicijah, Borisa Gombača, ki je bil ravno tako prisoten v dvorani. Spregovoril je tudi pokrajinski svetnik LD Sandy Klun. Kot občinski odbornik si je tudi Klun veliko prizadeval za pozitiven razplet dogovorov. Klun je v svojem posegu priznal, da transakcija ni bila lahka, “izbrali pa smo pravo pot”. Predsednik Agrarne skupnosti Marko Legiša je bil tudi mnenja, da pomeni vpis v zemljiško knjigo jamstvo ne le za lastnika, temveč za celotno javnost, da se seznani s stanjem skupne lastnine. Začeli so se nato posegi, ki so bili predvsem kritični do politike, ki jo dežela ima do srenjskih vprašanj. Karlo Grgič je v imenu vsedržavne konzulte dejal, da je ločeno upravljanje še vedno živo po krivdi dežele, ki ni v stanju, da bi na tem področju napravila pravni red. “Ali bomo reševali te spore na sodišču? Kaj menijo naši slovenski deželni svetniki?”, - podtajnik Budin in deželni predsednik Illy -, se je vprašal Grgič. Tudi Peter Močnik je mnenja, da se je “v zadnjih mesecih na deželi nekaj spremenilo, saj je pred nedavnim zavrnila prošnji za priznanje dveh srenj ter hotela preklicati priznanje že priznane srenje.” Posebno zaskrbljen je bil Vladimir Vremec. Povedal je, da bo deželna uprava začela sodno preganjati openske srenjane, ker so na Opčinah začeli sečnjo brez dogovora z odborom za ločeno upravljanje. Vremec se boji, da bi ob ponovitvi modela dolinske občine pri razpletu težav openske srenje prišlo do drugih težav: deželna uprava namreč ne spoštuje razsodbe svojega upravnega sodišča. “Če se to ne razčisti, bomo šli Openci naprej v sodbe”, je dejal in poudaril, da “sodniki ne bi smeli razpravljali o tem, kar so že razčistili njihovi predhodniki; sodnik je prekoračil svoje pristojnosti, kar ne vodi nikamor.” Dodati gre, da je županja Premolin skušala ostre kritike na račun dežele omiliti. Ali ji je uspelo ugladiti protestne duhove? Igor Gregori Ker družina ni edini vzgojni subjekt, ampak to nalogo deli z drugimi družbenimi dejavniki (šolo, politiko,...), mora toliko bolj resno jemati sebe kot dejavnik, podvržen strogi odgovornosti. Družina vodi hkrati h krščanski veri: njen princip mora torej sloneti na prepričanju: “raje plodno vzgajati kakor učinkovito”. Kot verski subjekt mora družina sprejeti nauk Cerkve, naj bo družina najprej ožja, domača Cerkev. “Družina se mora odpreti zato, da lažje širi Kristustov nauk”. Goriški nadškof je svoje razmišljanje sklenil z mislijo svetega očeta Benedikta XVI. “Vsak dom lahko postane majhna Cerkev. Upam, da se bo to uresničilo tako pri tržaških kot pri goriških družinah”, je sklenil nadškof De Antoni. Veliko je bilo nato neposrednih pričevanj zakoncev, ki so vsak s svojega zornega kota podali svoje misli v zvezi z vzgojo, ki jo mora krščanska družina nameniti svojim otrokom. IG