Zaradi poskusa posega v pravice zavarovancev se je prvič uprl del skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, drugič pa sindikati. Tudi z zakonom o zdravstveni dejavnosti mora krmariti med različnimi interesnimi skupinami, a kot kaže, bo predlog, ki zdravstvenih storitev ne pojmuje več kot tržno blago, v prihodnjih dneh le prišel v parlamentarno obravnavo, medtem ko se bo prihodnji mesec začela javna razprava tudi o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem smo se pogovarjali o tem, kaj si od zdravstvene reforme lahko obetamo.Gospod minister, začniva z vašimi besedami. Junija ste v intervjuju za Mladino rekli, da samo s krčenjem pravic zavarovancem ni mogoče odpraviti pričakovanega primanjkljaja zdravstvene blagajne. Pred nami sta predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti in osnutek novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predvsem slednji obeta hud poseg v pravice zavarovancev.Koalicija je o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti razpravljala v torek in bila z njim kar zadovoljna. Doreči moramo nekaj malega v zvezi z upravljanjem javnih zavodov, natančneje razmejiti javno od zasebnega in se dogovoriti, ali bo članstvo v zdravniški zbornici obvezno ali prostovoljno. O končnem besedilu predloga bomo v koaliciji odločali prihodnji teden, potem pa bo šel predlog v obravnavo na odbor za zdravstvo v državnem zboru. V javni razpravi nam je pripombe poslalo 185 predlagateljev, tudi opozicijske stranke. Predlagane spremembe smo upoštevali v največji možni meri. V parlamentarnem postopku bo gotovo še nekaj pripomb in optimistično pričakujem sprejem zakona. Glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa gradivo, ki je pripravljeno, ni niti osnutek, kaj šele predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gradivo je nekdo zlorabil in ga dal v javnost, kar je povzročilo veliko razburjenje. Kot ste videli na sestanku s sindikati, oni ne nasprotujejo diferenciranemu pristopu pri izplačilu nadomestil in ne nasprotujejo razširitvi osnov za prispevne stopnje. To pa sta dva zelo pomembna elementa, o katerih razmišljamo. Zadrživa se še malo pri pravicah zavarovancev, točneje pri nadomestilih za bolniške odsotnosti. Slovenija je res na prvem mestu v EU po poškodbah izven dela, toda oba veva, da poklicnih bolezni ne obravnavamo resno, da nimamo verificiranega seznama poklicnih bolezni in da zdravnike za medicino dela plačujejo delodajalci, ki pogosto pritiskajo nanje, naj bolezni ne prepoznajo kot poklicne.Res je, ampak točno zaradi teh pomanjkljivosti v sistemu, ko nam ni uspelo narediti seznama poklicnih bolezni – če smo ga že naredili, pa nikoli niso bili dokončno izpeljani financiranje, potrjevanje in odkrivanje teh stanj –, gremo tokrat korak naprej. Ne bomo se omejili samo na delo s kemikalijami, fizičnimi agensi in podobno, ampak skušamo razširiti ta pojem na bolezni, povezane z delom. Se pravi, da bomo upoštevali razmere, iz katerih bo mogoče ugotoviti, da je vpliv delovnega okolja, tudi psihičnega, povzročil neko bolezensko stanje. Zaradi povečanega obsega dela, ki ga delodajalci nalagajo zaposlenim, in zaradi drugih pritiskov, na primer bojazni pred izgubo delovnega mesta, ima vse več ljudi psihične težave in bolezni. Boste upoštevali tudi te?Stres, mobing in podobna stanja naj bi bila po novem vključena v omenjeno kategorijo posebne obravnave enako kot poškodbe pri delu in bi zanje prispevke plačeval delodajalec. Boste spodbudili delodajalce, da bodo vlagali v zdravje delavcev? Razmišljamo, da bi moral delodajalec bistveno več vlagati v zdravje, ne samo kot nadomestilo plače do 30 dni bolniškega staleža, temveč prav v preventivo, krepitev zdravja… Vzporedno s tem predlagamo uvedbo diferencirane prispevne stopnje za ta segment zavarovanja. Več bo delodajalec vlagal, bolj zdravi bodo njegovi delavci, manjši stroški bodo zanj, saj naj bi imel nižjo prispevno stopnjo. Temu bi lahko rekli proaktiven odnos v obvladovanju absentizma.Pričakujete soglasje delodajalcev?Po mojih dosedanjih stikih z njimi v pretežnem delu da. Problem bodo morda mali in srednji delodajalci, medtem ko nekatere velike firme, na primer Revoz, Krka, Sava, Terme 3000, Talum, že zdaj vlagajo v zdravje delavcev in imajo zato tudi ustrezne rezultate.Spreminjanje zakona o zdravstveni dejavnosti je vendarle priložnost, da bi uredili vsaj plačevanje zdravnikov medicine dela. Predlog predvideva, da bi bilo celotno področje zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu javna in nič več zasebna zdravstvena dejavnost. Izvajala jo bosta lahko javni zavod ali koncesionar. Seveda bo določene storitve še vedno financiral delodajalec, ker je to njegova naloga, vendar na drugačen način kot zdaj.Vemo, da so finančne zmožnosti zdravstvenega varstva omejene in da so potrebne spremembe v organizaciji dela, delitvi dela med izvajalci ter izkoriščenosti kadrov in opreme. Obstajajo kakšni konkretni izračuni