Mnenja o tem, ali je Bajukovemu zakonu (po morebitnem padcu Kebrove novele mogoče dokazati neustavnost, so v strokovni javnosti različna. Matevž Krivic močno dvomi, da bi v primeru referendumske razveljavitve Kebrove zakonske novele kdorkoli lahko dokazal neustavnost Bajukovega zakona. V Mladini sem že natančneje razložil, zakaj: že prejšnji zakon iz leta 1977 umetne osemenitve ni določal kot pravice samske ženske, kot so to trdili pravni laiki, ki so zakon slabo prebrali, ustavna pravica do enakosti pred zakonom pa tudi ni prizadeta, če je neka pravica ženski v zakonski ali zunajzakonski skupnosti priznana, samski pa ne. Ljudem namreč pripadajo enake pravice le v enakih življenjskih položajih, ne pa v neenakih življenjski položaj ženske v taki skupnosti ali zunaj nje pa seveda nikakor ni enak. Treba bi bilo dokazati nekaj več: da je pravica do umetno povzročenega materinstva kot posebna ustavna pravica vsebovana nekje drugje v ustavi te ustavne podlage pa žal doslej še nihče ni našel. Če ustava tega ne določa kot posebno pravico, pa to seveda ne pomeni, da je ne bi smel določiti zakon. Kot seveda tudi ne, da volilci na referendumu ne bi smeli tega spet razveljaviti. Če smo res tako ozkosrčni in zadrti, da niti sočloveku v stiski (ženski brez partnerja 'iz utemeljenih razlogov', priznanih od kompetentne komisije) ne dovolimo, da bi mu doseženi napredek medicine izboljšal življenje, omogočil materinstvo. Zakaj je izgovarjanje na domnevne nevarnosti za otroka tu dokaj prazno, so povedali že mnogi, tudi jaz v Mladini.