Naslednji podatek je mogoče obroben, toda zanimivo je, da Polonca Dobrajc sedaj kot poslanka SNS sedi v parlamentu v prvi vrsti tik ob Zmagu Jelinčiču. Kljub negativnemu odgovoru občinskih organov se pobuda za prepoved SNS ni ustavila samo na tem nivoju. Mile Šetinc in Jožef Školč, oba sicer člana in funkcionarja LDS, sta kot občana napisala pritožbo na odločbo občinskega organa in jo poslala drugostopenjskemu pritožbenemu organu - torej naravnost na ministrstvo za pravosodje. Tu pa je pritožba obtičala za nekaj mesecev, tako da je v javnosti spomin na celo stvar že zbledel. Pravosodni minister Miha Kozinc (LDS) je pritožbo prejšnji teden vrnil nazaj na prvostopenjski organ, od tu naprej pa je vse odvisno od samih pobudnikov za prepoved SNS. Če bodo ti vztrajali na dokazovanju protiustavnosti delovanja SNS, imajo možnost svoje poglede v obliki pobude posredovati ustavnemu sodišču RS, ki pa kot nova institucija še nima izdelanih standardov delovanja. Po novi ustavi to sodišče sicer je pristojno odločati o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank, vendar zaenkrat še ni izvedbenega zakona o ustavnem sodišču, ki bi natančneje predvidel podobne situacije. Po delovnem osnutku Zakona o ustavnem sodišču bi lahko vsakdo, se pravi državljani, dal pobudo za določeno obravnavo, nekateri, predvsem stranke in drugi parlamentarni organi, pa predloge. Razlika je v tem, da bo predlog sodišče dolžno obravnavati, pobudo pa lahko sprejme v obravnavo ali pa tudi ne.