V kategorijo popolnega političnega analfabetizma na naši strani zato lahko uvrstimo vse grožnje, da bo Slovenija v skrajnem primeru proti hrvaškemu vstopu v Unijo nastopila celo z referendumom. V času tako zelo pregretih političnih strasti in nacionalizmov na obeh straneh je to morda celo videti otipljiva možnost, pa tudi njene posledice je mogoče zelo natančno predvideti. Toda ne pozabimo, da Hrvaška ni Turčija, o kateri bodo na primer na podobnem referendumu čez kakšno desetletje verjetno res glasovali v od nje zelo oddaljenih Franciji ali Nemčiji. Turčija ali Hrvaška sta za nas zelo različni kategoriji in ne pozabimo, da imajo Slovenci na drugi strani morda celo sto tisoč vikendov in počitniških stanovanj, ko pa se tako zelo vznemirimo že zaradi nekaj nepozidanih zemljišč, ki jih ob istrski obali le zaradi novih hrvaških turističnih interesov izgubljajo njihovi slovenski lastniki. Zato raje kot o referendumih razmišljajmo o drugačnih možnostih, da se dokopljemo do medsebojne ureditve, ki bo lahko zadovoljila obe strani. Kopanje medsebojnih jarkov k temu zagotovo ne bo veliko prispevalo.