V zvezi s to zdravilno rastlino je znanih precej nasprotujočih si dejstev, zato so jo znanstveniki še toliko natančneje preučili. Pregledali so 39 raziskav in v njih iskali dokaze o njenem učinkovanju pri depresiji, nemiru, obsesivno-kompulzivnih motnjah, aidsu, atopijskem dermatisitu in nekaterih predmenopavzalnih simptomih. Ugotovili so, da je šentjanževka učinkovita pri zdravljenju blage in srednje hude depresije. Ni pa dokazano (raziskave še potekajo), da bi pri bolnikih odpravila nemir. Manjka tudi dokazov, da učinkuje pri zdravljenju obsesivno-kompulzivne motnje. Kar zadeva zdravljenje okužbe z virusom HIV oziroma aidsa, se je celo pokazalo, da součinkuje z zdravili zoper to okužbo oziroma bolezen, zato tem bolnikom odsvetujejo uživanje šentjanževke. Dobri rezultati so se pokazali pri zdravljenju atopijskega dermatitisa s kremo, ki vsebuje hipericum, učinkovino iz šentjanževke. Tega zdravljenja harvardski znanstveniki še niso priporočili, ker menijo, da je treba učinkovanje raziskati na več bolnikih, šele potem bodo lahko natančno povedali, kolikšen odmerek učinkovine iz šentjanževke naj bo v kremi, da bo v resnici pomagala. Še vedno pa si nasprotujejo mnenja o učinkih šentjanževke na predmenopavzalne simptome. Nekateri menijo, da zmanjšuje depresivno razpoloženje (kar je najbrž res, upoštevaje prvo ugotovitev zgoraj), za druge probleme tega obdobja pa ni koristna.