Pegan je absolutno nared – za začetek – za finale, v Stuttgartu, kamor sta s trenerjem Jožetom Mešlom prispela že prejšnji ponedeljek, mu gre v značilnem umirjenem slogu vse natančno po načrtih. Včeraj je bil še povsem sproščen, bo mogoče danes drugače, bo navkljub dolgoletnim izkušnjam kaj treme zavoljo pomembnosti SP? »Ja, resda zdajle še ni živčnosti, bom pa tremo pred samim nastopom brez dvoma imel. A na zadnji tekmi v Madridu sem ugotovil, da je moja sestava z vsemi spremembami v zadnjem času veliko bolj tekoča, občutek je neprimerno boljši. Spomladanska je bila resnici na ljubo obupna, sploh zadnje prvine pred seskokom, med katerimi sem moral delati veletoče, kar mi je pobralo veliko energije in tudi vtis je bil slab. Zdaj tega ni več v sestavi, zato je ta bolj tekoča, izvedba je boljša, kondicije pa imam dovolj, da lahko razmišljam o finesah, na katere prej nisem bil toliko pozoren, saj mi je bilo najpomembneje, da ne naredim kakšne velike napake,« je zadovoljen Ljubljančan, za katerega se je za zdaj vse skupaj razpletlo na idealen način. Po poškodbi na lanskem finalu svetovnega pokala je namreč letos izpustil uvodne tekme in v spomladanskem delu nastopil zgolj na evropskem prvenstvu, preskočil tudi tekme po Amsterdamu, da si je lahko privoščil predčasne počitnice, nato pa trdo zagrizel v delo in preizkušal različne kombinacije prvin. Zalomilo se mu je le do te mere, da ima zdaj sestavo z izhodiščno oceno 16,800 (in ne 16,900 ali 17,000), za finale bi potem mogoče lahko dodal še dve desetinki, čeprav glede tega ni prav zelo velik optimist. Za razliko od njegovega trenerja, ki vztraja, da se stvari morajo slej ko prej premakniti z mrtve točke.