Tako med drugimi trdi britanski zgodovinar Niall Ferguson s Harvarda, ki je lani od publikacije, znane tudi po obsežnih novoletnih napovedih prihodnosti, dobil nenavadno nalogo, naj popiše, kdaj je v zadnjem desetletju in pol ta publikacija natančno napovedala prihodnost, kdaj pa jo je zgrešila. Točnih zadetkov je bilo kar nekaj, zgrešene napovedi pa so bile številnejše in večje. Zlasti je bilo veliko zgrešenih gospodarskih napovedi. Publikacija ni napovedala tako gospodarskega kot političnega zloma velikega bloka držav, ki so same sebe opisovale kot socialistične (1989). Tudi ni zaslutila rasti Kitajske v gospodarsko silo, saj je to državo in njeno gospodarstvo še leta 1991 opisovala kot »največjo svetovno izvoznico konserviranih gob«. Zlom na Wall Streetu je napovedala celih šest let, preden je do njega prišlo, eno leto, preden je do njega prišlo (1999), pa ga ni napovedala. Po pravici povedano, večine teh in drugih velikih gospodarskih dogajanj, na primer velike finančne krize, ki se je sredi devetdesetih let z azijskega jugovzhoda razširila na tri celine, publikacija ni napovedala, napovedala pa jih ni tudi večina uradnih in manj uradnih prerokov.