V vseh raziskanih primerih se je pojav mobbinga pokazal v dezorganiziranih organizacijah, torej v tistih delovnih okoljih, kjer opisi del in nalog niso natančno izrisani oziroma kjer zaposleni nimajo dovolj jasno opredeljenih vlog in funkcij ter kjer niso seznanjeni, kdo je vodja njihove službe. To posledično privede do tega, da ostanejo v pomanjkljivi organizacijski strukturi nedorečene tudi odgovornosti in pristojnosti. V organizacijah, kjer je interna strukturiranost preohlapna in nedorečena, se občasno zgodi, da nekdo iz delovne skupine sicer spontano, pa vendar neuradno in nepooblaščeno prevzame vodstvo. V primeru, ko je treba hitro ukrepati, na hitro o čem odločiti, že situacija sama zahteva, da v trenutku nekdo prevzame odločitev in vodstvo. Tam, kjer hierarhije niso določene, ampak improvizirane in samonastale, se v odnosih med sodelavci zlahka razvijejo konflikti in zapleti, ozračje na delovnem mestu postane napeto. Nejasnost sistemizacije in nestrukturiranost delovnega okolja sta torej dva od vzrokov, da nastane napetost. Da namreč lahko konstruktivno funkcioniramo, potrebujemo smernice in pravila, nejasnosti pa povzročajo in rušijo ravnotežje.