Tožnik izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, tako za nepremoženjsko škodo, kakor tudi za premoženjsko škodo in rento, podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje ponovno spregledalo, da je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvena stanja, ki ga izvedenec H. ni predvidel in do operativnega posega. Meni, da je takšno poslabšanje zdravstvenega stanja potrebno obravnavati kot novo škodo, saj ni posledica rednega toka dogodkov. Izvedenec D. potrjuje trditveno podlago glede nove škode in je razlogovanje sodišča glede njegovega mnenja protispisno. Protispisno sodišče razloguje tudi vsebino mnenja izvedenca V.. Izvedenec bi moral svoje mnenje podati tudi ustno, kot je to predlagal tožnik. Sodišče je napačno tolmačilo mnenje izvedenca H., saj ta v mnenju nikjer ne govori, da bi pri tožniku prišlo do takšnega razvoja oziroma poslabšanja. Tudi izvedenec D. je izpovedal, da obsega artroze v letu 1988 ni bilo mogoče natančno določiti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja zmotno zaključilo, da je bila popoškodbena artroza pričakovana že v letu 1988, ko se je odmerjala prvotna odškodnina in da je bila nova škoda očitno že zajeta v znesku dosojene odškodnine. Opozoriti je na dejstvo, da se je gibljivost gležnja pri tožniku zmanjšala iz 20 %, kot je bila podana v letu 1988 na 64 % pred ponovnim operativnim posegom. Jasno je, da sodišče leta 1988 tožniku ni prisodilo in ni moglo prisoditi škode, za katero je bilo samo verjetno, da bo nastala, ni pa bil znan, niti ni mogel biti znan njen obseg. Glede na izvedeniško mnenje dr. D. je nesporno, da je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki ga izvedenec H. ni predvidel in sicer do operativnega posega. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s premoženjsko škodo zaradi izključitve tožnika iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tožnik bi na delovnem mestu carinik preiskovalec prejemal vtoževan dodatek in je nepomembno, ali bi tega prejemal v obliki dodatka k plači. Vsi tožnikovi zahtevki za plačilo nepremoženjske škode, kakor tudi za plačilo premoženjske škode in rente so v celoti utemeljeni. Pritožuje se tudi zoper odmero potrebnih stroškov tožene stranke in meni, da 100 točk za prejem sodbe niso potrebni stroški niti predvideni v Odvetniški tarifi. Priglaša pritožbene stroške.