Ena od tem je vsekakor status slovenščine ob približevanju Evropski zvezi. Tu bomo poskušali najti partnerje in soočiti različne poglede, podobno kot smo to storili ob zakonu o varstvu potrošnikov. Dejstvo je, da je naša delovna skupina edino parlamentrno telo, ki ga ne sestavljajo poslanci, in glede na parlamentarno dogajanje je jasno, da je zelo težko ves čas ohranjati konstruktivno držo. Skupina se bo lotila tudi področij, ki so glede statusa res vprašljiva, na primer področja znanosti, kjer bo treba ob večji mednarodni odprtosti ne le zagotoviti, ampak poiskati konstruktivno vlogo in razmerje med slovenščino in tujimi jeziki, a ne radikalno ali shematično, ampak funkcionalno. Prepričan sem, da bi bilo treba natančno določiti bele lise jezikovnega načrtovanja in se jih organizacijsko lotiti. Za delovno skupino bi bilo po mojem mnenju smiselno, da bi se posvetila predvsem problemom, povezanim s formalnopravnim določanjem statusa jezika.