Aprila 1989 s skupino 28 avtorjev spiše in uredi priročnik Osebni računalnik pri zdravnikovem delu. Sam se v poljudni maniri loti uvoda, osnov teorije informacij, časovnih vrst, statistike, računalniškega vodenja meritev in analize signalov, podatkovnih baz in varstva osebnih podatkov. Istega leta se Bogdan sooči s problemom plačevanja računalniške opreme, ki jo kupuje za UKC. Pogreša zlasti objektivno metodo revalorizacije. Sklene, da je najboljša rešitev vpeljava obračunske valute, ki jo poimenuje lipa. Lipa opiše razmerje med drobnoprodajnimi cenami, za izhodiščni datum pa vzame cene, veljavne 31. decembra 1988. Teorijo sistemov, s katero se Bogdan dodobra spozna med službovanjem v UKC, aplicira na finance, kar se ob Bogdanovih analizah dobro obnese. Maja 1989 Bogdan alias svet guvernerjev črne borze sprejme sklep o novi denarni enoti v Sloveniji (lipi), natančno definira metodologijo izračunavanja njene vrednosti in da instrukcijo ljubljanskemu sodišču, naj to novo valuto upošteva pri svojih razsodbah. Novembra istega leta skupaj s 33 posamezniki ustanovi delniško družbo Lipa holding. Med ustanovitelji najdemo kasnejšega ustavnega sodnika dr. Lovra Šturma pa tudi predsednika skupščinskega odbora za proračun in javne finance Janeza Kopača. Bogdan definira holding kot »tovarno dobrega denarja«. Še preden pa načrt »lipa«, načrt postopnega prevzema monetarnega sistema dodobra zaživi, že naleti na prvo prepreko. Ante Marković decembra razglasi konvertibilnost dinarja in potreba po vzporedni valuti je začasno suspendirana. »Počakati je bilo potrebno, da reforma propade«, bo kasneje zapisal Bogdan. Februarja 1990 Bogdan najavi skorajšen padec Markovićeve reforme ter se na iniciativo ZSMS vključi v predvolilno bitko za člana predsedstva Slovenije. Med kampanjo razširja idejo monetarne suverenosti in propagira projekt »lipa«. V legendarni 95. številki Nove revije objavi članek Lasten denar in fiskalna politika sta temelj ekonomske suverenosti. Članku priloži diagram z modelom denarnega gospodarstva v državi, ki proizvaja samo sladoled. Skozi vrata predsedstva mu sicer ne uspe vstopiti, pač pa po volitvah postane neprofesionalni član izvršnega sveta občine Ljubljana - Center, zadolžen za finance. Kasneje bo zaradi sporov s preostankom občinske oblasti odstopil. Marca podjetje Lipa holding znotraj sebe ustanovi Banko Slovenije, model emisijske banke, ki naj bi s kasnejšo kapitalizacijo postala centralna banka. Skupščina podjetja Bogdana imenuje za guvernerja Banke Slovenije. Banka emitira denar tako, da dinarski drobiž preprosto okliče za lipe. Bogdan izda eno lipo za vsakih sto prinešenih kovancev po 100 din, če pa ima prinositelj manjši drobiž, ga mora za eno lipo zbrati štiri kilograme. Poleg tega menja tudi bankovce: en lipin bankovec zamenja za kilogram katerihkoli drugih bankovcev. Posel mu cvete, saj za dinarski drobiž ponuja okoli desetkrat več, kot je zanj pripravljena dati SDK, pa vendar manj, kot je vrednost v kovancu vsebovanih kovin. V naslednjih dveh letih zbere prek petnajst ton različnih kovancev, ki bodo poleg manjše količine zlata in vrednostnih papirjev tvorili poglavitni temelj za trdno podlago lipe. Kovance odkupuje na tržnici in jih spravlja najprej v kopalni kadi, kasneje pa v kleti. Krog družbenikov se razširi na 55 posameznikov. Maja se Peterletova vlada prvič javno distancira od lipe, Bogdan pa ob sprejemu julijske deklaracije o suverenosti izda prvo serijo zlatnikov in srebrnikov. Poleti 1990 beograjsko tiskarno dinarjev v Topčiderju povpraša, ali bi bila pripravljena tiskati lipe. Na svoje presenečenje prejme pritrdilen odgovor. Bogdan osnutke bankovcev lip, ki so v delu, pošlje tudi na razpis za nov jugoslovanski denar, vendar ne prejme nobenega odgovora, ker kot pogoj za tiskanje lip postavi likvidacijo Narodne banke Jugoslavije. Jeseni predsednik vlade Lojze Peterle na televiziji mimogrede ošvrkne lipo in izjavi, da v Ljubljani izdajajo neki papir brez vrednosti. Bogdan takoj odreagira in izda bankovec, na katerem je upodobljen Ivan Cankar, njegova nominalna vrednost pa je en hlapec.