V rednem majskem roku se je zunanjega preverjanja znanja v 8. razredu od okoli 26.000 udeležilo 23.700 učencev, v naknadnem junijskem roku pa 16.500 učencev pri materinščini in 18.099 pri matematiki, kar je več kot prejšnje leto. Tako kot lani je bilo med učenci tudi nekaj tisoč tistih, ki rezultatov preizkusa sploh niso potrebovali (teh je bilo namreč natanko 14.030), saj se ne vpisujejo v šole z omejenim vpisom. Teste so pisali preprosto zato, da bi preizkusili svoje znanje. Izkazalo pa se je, da so predvsem pri matematiki letos to lahko storili le učenci, ki so po naravi hitri in jih ne daje trema, za vse druge pa je bil test bolj kot preizkus znanja preizkus hitrosti, saj so morali v 45 minutah rešiti 20 nalog (lani 15). In čemu ta sprememba? Če je nalog manj, ima vsaka več točk, to pa povzroča težave pri ocenjevanju. Vedeti je treba, da ocenjevalci - okoli 500 jih je - vsako nalogo ocenijo samo enkrat, poleg tega se v primerjavi z ocenjevalci pri maturi ti za to nalogo ne usposabljajo posebej. V tem gre najbrž iskati razlog, da se je v minulih letih izkazalo, da je bilo ocenjevanje precej poljubno in torej neobjektivno. Nekdo je za delno rešeno nalogo, denimo, dal eno točko, spet drugi dve ali tri. Če bi hoteli zelo podrobno razčleniti točkovnik, ki bi predvidel najrazličnejše možnosti pri reševanju nalog in bi za vsako opredelil, kako jo ovrednotiti, bi to pomenilo specializirane sestavljalce, dodatno izobraževanje itd., kar bi vse skupaj močno podražilo. Zato so v skupini za pripravo nalog menili, da bo za objektivnost in veljavnost testa dovolj poskrbljeno, če bo imela vsaka naloga le dve točki. In ker mora biti teh glede na opisani sistem natančno 40, so učenci dobili na mizo 20 matematičnih nalog.