Kljub temu, da je bil Einstein eden od glavnih odkriteljev in utemeljiteljev kvantne mehanike, je bila njegova vloga pri tem precej nenavadna. Sam je namreč zavračal nekatere zakone kvantne mehanike. Motila ga je predvsem odsotnost determinizma oz. možnosti natančnega izračuna rezultatov poskusov. Osnovni delec namreč po zakonih kvantne mehanike ob določenem času lahko zavzema več različnih položajev v prostoru hkrati, kar je Einsteina neznansko motilo. Toda v tem svojem prizadevanju, da bi ovrgel teorijo, ki se mu je zdela nesmiselna, je odkril eno od najbolj nenavadnih posledic kvantne mehanike: formuliral je t. i. Einstein-Podolsky-Rosenov paradoks, pri katerem se informacija skozi prostor širi navidezno hitreje od svetlobe, kar bi bilo v nasprotju z njegovo teorijo relativnosti. To je storil v upanju, da bo pokazal, da ima kvantna teorija nesprejemljive posledice, ki vodijo do protislovja.