V povezavi s tem je mogoče opozoriti na različne »prevare« v računovodskih izkazih (t.i. kreativno računovodstvo), kamor se najpogosteje uvrščajo Vprašanje neverodostojnosti računovodskih podatkov in vloge revizorjev je postalo še posebej aktualno po razpadu velikih svetovnih korporacij, kot sta bila npr. ameriški Enron in italijanski Parmalat. Podjetje Enron Corp. iz Houstona (ZDA) je bilo do leta 2002, ko je zašlo v stečaj (Chapter 11), eno najbolj priljubljenih ameriških podjetij. Podjetje se je ukvarjalo z distribucijo zemeljskega plina in električne energije, grosistično prodajo surovin, mednarodnimi infrastrukturnimi projekti, nastalo pa je leta 1985 in je imelo 26.500 zaposlenih. Leta 2000 je na znani lestvici ameriških podjetij Fortune 500 zasedlo 7. mesto po prihodkih (100,8 mlrd USD in 1 mlrd USD dobička), danes pa predstavlja največji bankrot v ameriški zgodovini. Razen tega je primer znan po odškodninskih zahtevkih zoper revizijsko hišo Arthur Andersen, ki bi naj za slabosti družbe in računovodske nepravilnosti vedela, a jih ni oznanila, hkrati pa so združevali revizijsko in svetovalno funkcijo, iz česar prihaja do konfliktov interesov, in management, ki je uničil razne dokumente in potvarjal dejanske rezultate, hkrati pa je pred tem (leto 1998) prodal svoje delnice in celo bajno zaslužil. Razloge za propad Enrona je mogoče najti v nenadzorovanem širjenju na področja, o katerih ni imel veliko znanj ali izkušenj (telekomunikacije, vodne naložbe, elektrarne v Indiji in Braziliji, ipd.), neustrezno vodstvo, neprimeren sistem ocenjevanja uspešnosti (odmik od timskega dela), politične povezave (navidezna uspešnost), podkupljivo revizijsko podjetje, odpoved vseh nadzornih organov (akademiki so Enron celo povzdigovali v višave in dodatno zavajali javnost). V raznih investicijskih projektih so se izgubljale ogromne vsote denarja, kar je Enron potisnilo v »spiralo smrti«. Pri natančnem pregledu se je izkazalo, da so bili dobički Enrona v preteklosti napihnjeni do skrajnosti. Stečaj je bil objavljen 2.12.2001, potem ko je družba v 3. četrtletju objavila za 638 mio USD izgube. Primer je med ostalim pokazal, da imajo ameriški računovodski standardi precej lukenj, ki omogočajo prirejanje končnih bilanc. Po tem primeru so v ZDA prilagodili zakonodajo tako, da je uvajala sankcije v povezavi z malverzacijami in revizijami. Tudi kadar je podjetje v državni lasti in ko ni zavezano k reviziji, je treba biti do doseženih rezultatov skrajno skeptičen, saj so lahko namenoma zavajajoči (= ugodnejši), npr. zaradi nameravane privatizacije.