Uvedba izrednega stanja je hitro razgalila šibkost razpršene, neenotne in velikokrat neodločne pakistanske opozicije, ki kljub rušitvi ustavnega reda in hitremu premikanju države proti državljanski vojni, v treh dnevih izrednega stanja ni bila sposobna enega samega skupnega mnenja, kaj šele dejanja. Tega se general Mušaraf dobro zaveda: nemoč opozicije je bila namreč všteta v predsednikov natančni izračun, še preden se je odločil za skrajno potezo, ki jo je v ponedeljek v svoji rezidenci poskušal pojasniti tujemu diplomatskemu zboru. Ta mu je bil od nekdaj naklonjen. Kljub poostrenemu tonu mednarodne skupnosti ni pričakovati ukrepov proti zavezniku v vojni proti terorizmu.