Jože Funda, predsednik uprave Salonita Anhovo, in njegovi sodelavci so povedali, da so v peči cementarne na podlagi začasnega dovoljenja v slabem mesecu sežgali 398 ton odpadnih gum in 494 ton odpadnega olja. Za uporabo živalskih maščob pa bodo v prihodnjih dneh podpisali pogodbo, ki jim bo zagotavljala, da bodo vsak mesec dobili od 300 do 350 ton tega t.i. sekundarnega energenta. Sežiganje nenehno spremljajo z meritvami emisij, ki so doslej pokazale, so zatrdili predstavniki vodstva podjetja, da v Salonitu ne presegajo z veljavno zakonodajo določenih mejnih vrednosti snovi, in sicer prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, nezgorelega organskega ogljika, težkih kovin in dioksinov. Naprava, ki so jo kupili za trajne meritve emisij je najsodobnejša med zdaj ponujenimi na trgu, je med drugim poudaril Ivan Vidič, tehnični direktor anhovskega Salonita, in zagotavlja izjemno natančne meritve po najstrožjih (nemških) standardih. V delnem dovoljenju oz. odločbi ministrstva za okolje in prostor za sežiganje odpadkov je določen 15-dnevni rok za pritožbe nanjo. Ta rok pa je bil očitno glavni (ne pa edini) razlog za zaplet, ki ga je povzročila delna odločba Jane Šuklje, novogoriške inšpektorice za okolje. Z njo je namreč 27. junija zahtevala, naj Salonit takoj neha sežigati odpadke, ker je istega dne dobila v vednost pritožbo kanalske občine na delno odločbo ministrstva za okolje in prostor. Predsednik Salonitove uprave in njegovi sodelavci so včeraj povedali, da je inšpektoričina odločba brezpredmetna, ker je pač Salonit edina stranka v postopku pri izdaji dovoljenja. Ob tem pa so v Salonitu opozorili, da je inšpektorica izdala svojo odločbo natančno na dan (28. junija), ko je dovoljenje ministrstva postalo »pravnomočno«.