V novejšem času so bile razvite nove metode za proučevanje možganov, vključno s funkcionalno magnetno resonanco ali pozitronsko emisijsko tomografijo, ki nam omogočajo bolj natančne raziskave sestave in delovanja možganov, nekatere (kot zgoraj omenjeni) tudi pri živih ljudeh. Rezultati vedno več raziskav kažejo na določene razlike v sestavi možganov med moškimi in ženskami, vendar so to še vedno vse retrospektivne raziskave, večinoma narejene na možganih po smrti, zato ne moremo za nobeno od značilnosti biti prepričani ali gre za vzrok ali za posledico nekega obnašanja. Razlike v določenih jedrih so prav lahko posledica različnega obnašanja, tudi homoseksualnega, ki povzroči razlike v aktivnosti živčnih celic ali razlike v preoblikovanju povezav med živčnimi celicami. Vse to skupaj z različnimi dejavniki iz okolja lahko vpliva na preoblikovanje določenih možganskih jeder tudi v odraslem življenju in povzroči razlike med moškimi in ženskimi možgani. Zaradi tega zelo težko zanesljivo govorimo o povezanosti določenega obnašanja z razlikami v nekaterih delih možganov in še posebej, da so te razlike v sestavi možganov vzrok za določene vrste obnašanja. Zaradi tega bodo v prihodnosti potrebne prospektivne raziskave s spremljanjem razvoja možganov od mladih let, ugotavljanjem spreminjanja določenih delov možganov med spolnim dozorevanjem in kasnejšim življenjem, ki jih bomo šele nato skušali povezati z različnimi vzorci obnašanja, ki se bodo razvili kasneje kot opažene razlike v zgradbi možganov. Vendar pa bi tovrstne raziskave zahtevale dolgoletno delo z velikim številom prostovoljcev in bodo zato izjemno drage in zahtevne, zaradi česar verjetno še nekaj časa ne bomo dobili dokončnih odgovorov o razlikah v sestavi možganov med moškimi in ženskami, kljub temu da vemo, da takšne razlike obstajajo.