O tem, da je treba naš zdravstveni sistem spremeniti, se vsi strinjamo že nekaj časa. Tako tisti, ki si prizadevamo ohraniti visoko raven javnega zdravstva na osnovi solidarnosti tudi v spremenjenih družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah, kot oni, ki menijo, da je napočil čas, ko lahko brez natančnejših pravil prevzemajo »trg javnih zdravstvenih storitev« in na njem nekaznovano uveljavljajo zasebne interese na račun javnih. Zato je morda res že čas za kakovosten razmislek o spremembah v zdravstvu, ki jih bo večina ljudi razumela in sprejela. Pomembno je tudi, da bi se s spremenjenim zdravstvom ustrezno vključili v doseganje dolgoročnih strateških ciljev slovenske države. Pri načrtovanju sprememb gre za iskanje odgovorov na vprašanja, kaj in zakaj spreminjati, kako, kdo in kdaj bo to opravil ter končno, kakšna bo ekonomska in socialna cena sprememb in kdo jo bo plačal. Sedanji predlogi sprememb zdravstvene zakonodaje na ta vprašanja ne dajejo jasnih odgovorov in zato ne morejo dobiti prepričljive javne podpore. Z oblastno prisilo pa se v demokratičnih družbah javni socialni sistemi ne urejajo.