Izkopavanja za avtocesto proti Hrvaški so odkrila manj novih arheoloških nahajališč kot v Prekmurju, saj so bila nekatera znana že iz časov gradnje ceste bratstva in enotnosti proti Zagrebu. Večinoma gre za antična najdišča, med katerimi je najpomembnejši pohodni vojaški tabor v dolžini skoraj tristo in širini več kot dvesto metrov na območju mejnega prehoda Obrežje. Vodja izkopavanj Phil Mason z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine ocenjuje, da je nastal v času vladanja cesarja Avgusta v letih od 27 pred n. št. do 14 našega štetja, morebitna natančnejša določitev nastanka pa je celo čas velikega protirimskega upora v letih od 6 do 9 n. št. Postavljen je bil na tedanjem bregu Save na cesti iz Siska v Emono in naprej v Oglej. Je edini tovrstni tabor zunaj Galije in Germanije, torej v srednji Evropi in na Balkanu, in je imel izreden pomen v rimskem osvajanju našega današnjega ozemlja ter za prehod iz Panonije proti severni Italiji. Velik kompleks, v katerem so našli dvojne obodne jarke, peči, keramike, posebej amfor, železnih predmetov, orodja in konjske opreme, leži na obeh straneh slovensko-hrvaške meje in je bil precej poškodovan že med gradnjo nekdanje ceste proti Zagrebu. Ker gre za območje bodočega prehoda na schengenski meji, je izkopavanja poleg Darsa sofinanciral tudi Servis skupnih služb vlade.