Vnetje sinusov povzročajo bakterije in glivice. Takrat se sinus napolni z gnojnim izcedkom. Dokler iz nosa izteka, ni hudo. Kadar pa se sinusno izvodilo zamaši, ostaja gnoj v sinusu, pojavijo se bolečine, vročina in slabo počutje. Zdravimo z antibiotiki in z nosnimi kapljicami, ki naj bi odprle "sinusna vrata". Če to ne pomaga, se odločimo za punkcijo. Omrtvičimo nosno sluznico, nato pa z iglo vdremo v sinus. Brizgamo sterilno tekočino, ki odteka skozi naravno sinusno izvodilo v nos, s seboj pa pobere še gnoj in bakterije. Punktiramo večkrat na teden, dokler sinus ni prazen. Punktiramo samo čeljustno votlino, ostale sinuse običajno zdravimo le z antibiotiki ali operativno. Kadar se vnetje ponavlja ali se sinus kljub terapiji ne zbistri, napravimo sinusoskopijo. S sinusnim "dletom" (trokarjem) predremo sinusno steno, skozi odprtino pa potisnemo sinusoskop. To je tenka cevka z optiko in lastno osvetlitvijo. Tako vsebino sinusa opazujemo pod povečavo. Ogledujemo si sinusno sluznico, kak polip, vrsto izcedka, morebitno glivično kolonijo (mycetom) ali tujek (košček izdrtega zoba). Delčka zoba, ki vedno znova povzroča vnetje, s punkcijo ne bi mogli izplakniti iz sinusa. Odstranimo ga operativno. Sinusoskop nam omogoča natančno diagnozo in vzročno zdravljenje. Kadar ugotovimo, da je sinusno izvodilo preozko in izcedek v sinusih zelo gost, napravimo dodatno, nekoliko širše sinusno izvodilo, ki omogoča dober odtok. Vse opisane preiskave delamo v površinski anesteziji nosne sluznice. Ko gremo z iglo ali s trokarjem v nos in bolnik tega ne občuti, ga ni več strah "dolge igle" in preiskavo lahko pričnemo.