»Čeprav je res, da se je skupno število sklenjenih kupoprodajnih poslov na trgu v prvi polovici leta 2008 zmanjšalo za tretjino, se naš nepremičninski trg, po mojem mnenju, ne bo zlomil. Finančna kriza nanj neposredno ne bo vplivala, bo pa posredno, s cenami denarja na medbančnih trgih. Ta vpliv se že kaže, saj se dvigujejo obresti posojil, banke pa postavljajo čedalje ostrejše pogoje za pridobitev vedno dražjih posojil. Razmere na trgu se v resnici spreminjajo, nepremičnine je vse teže prodati, znižujejo se njihove cene in podaljšuje se čas prodaje,« še pojasnjuje Puschner ter doda, da nobena institucija ne more zagotoviti natančne analize, ki bi pokazala povsem natančno sliko trga, saj imajo različne metodologije, vse pa imajo svoje hibe, ki kvarijo celovito in realno sliko trga. Vendar vse analize kažejo, da so se razmere na trgu toliko spremenile, da ni več pričakovati takšne rasti cen, kot smo ji bili priča v zadnjih letih. Dolgoročno gledano, če bo trg deloval brez nepredvidenih vplivov in posegov (države), lahko pričakujemo določeno nihanje cen, dolgoročna povprečna rast pa bo verjetno blizu rasti inflacije. »Kratkoročne napovedi pa so zelo tvegane, zato so ugotovitve, da bi cene kvadratnega metra utegnile pasti tudi za 70 odstotkov, še toliko bolj nezanesljive. A če bi se taka napoved uresničila, bi se cene nepremičnin vrnile na raven iz leta 1995. Da bi se to zgodilo, bi morala naša država zabresti v tako hude težave, da bi bila vrednost nepremičnin za povprečnega državljana ena manjših skrbi, ki bi jih imel,« še razmišlja Marko Puschner. In še njegov nasvet: če prodajalec želi prodati nepremičnino, naj ji predvsem postavi realno ceno, s kupcem pa naj se bo pripravljen pogajati. Kupcem je na voljo obsežna ponudba bolj ali manj kakovostnih nepremičnin, zato lahko kupujejo počasi in s premislekom, pri cenah pa je mogoče s pogajanjem doseči znižanje. Analize kažejo, da je povprečna razlika med oglaševano in sklenjeno ceno med tremi in štirimi odstotki.