Za večino gotskih cerkva velja, da že s svojo slikovito zunanjščino napovedujejo doživetje notranjščine. Seveda poznamo izjeme, in ko prestopimo cerkveni prag, smo lahko marsikdaj prijetno presenečeni. Le redko pa sta pogled od zunaj in razodetje prostora v notranjosti tako različna kot pri Sveti kapeli. Ustrezno predstavo o arhitekturni zasnovi si je težko ustvariti že zato, ker je kapela zgrajena v okviru stavbnega kompleksa nekdanje kraljeve palače na Ile de la Cité (danes Palais de Justice), tako da si je ne moremo ogledati s primerne razdalje. Ko stopimo na dvorišče palače, se znajdemo pred visoko vzpeto cerkveno stavbo, ki s strešnim stolpičem dosega celih 72 m višine. Njeno podobo določa enakomerno nizanje mogočnih zunanjih opornikov, ki se drug ob drugem dvigajo vse do strešnega venca, med njimi pa se vrstijo površine temnega stekla, ujetega v svinčene okvirje. Z natančnejšim pogledom ugotovimo, da je stavba dvodelna: na nenavadno nizkem pritličju se dviga visoko nadstropje, ki suvereno kraljuje nad pritličnim delom. Ob zahodno steno je prislonjeno kamnito preddverje, v katerem ozko stopnišče vodi v prvo nadstropje, kjer pred vrati v zgornjo kapelo nehote postojimo. Ob pogledu v prostor, ki se odpre s cerkvenega praga, človeku namreč samodejno zastane korak. Kljub vsemu, kar smo mogoče slišali o Sveti kapeli, kljub visokim pričakovanjem ali celo jasnim predstavam o tem, kaj nas čaka, je vstopanje v Sainte-Chapelle vedno znova edinstveno doživetje. Pred nami se nenadejano razpre krhka baldahinasta arhitektura, vsa iz sijočega stekla, posvečen prostor, ki kakor da nima sten, temveč se zdi kot velikanski šotor iz pisane svile, presvetljene s sončnimi žarki.