"Ko smo kupovali delež v Nafti, smo ocenili, da je to za nas plus, ker je rafinerijska dejavnost tradicija, ker so tam že predelovalne zmogljivosti, ker so zraven tudi petrokemija, raziskovalne zmogljivosti in mehanski obrati. Škoda bi bilo zapustiti infrastrukturo, ki že dela," pravi direktor Petrola Franc Premk. "Odgovor na vprašanje, ali rafinerijo potrebujemo, je zapleten. Že sama vrednost naložbe govori, da moramo biti previdni in se odločiti za kar najboljšo možnost - koliko toka bo Elektro kupovalo iz termoelektrarne, za kakšne zmogljivosti se bomo dogovorili z Janafom, od kje bomo dobivali surovo nafto? Nadzorni svet je od uprave družbe zahteval, da pred natančnim izračunom ne odobri nobene naložbe. Lastniki pa so nam tudi posredno povedali, da hočejo čim večji dobiček. Če bo prednaložbena študija za sanacijo Nafte slaba in bo še naprej kazala izgubo, vanjo ne bomo šli, še posebno če država ne bo popustila pri cenah. Država je v Petrolu lastnik s 15,63 odstotka, zato bomo morali prisluhniti večini. Z odločitvijo pa se lahko zamerimo tako državi kot drugim lastnikom." Država pa, kot se je izkazalo na zadnji Petrolovi skupščini, od njega zahteva dobiček, po drugi strani pa mu očita nedobičkonosnost, za katero je s cenovno politiko pravzaprav sama kriva.