Včasih se nam zdi, da smo se ustavili in da druga stran preprosto cinca in se ne more odločiti. Lahko jih naravnost vprašamo, kaj jih skrbi, vendar bomo verjetno dobili odgovor, da nič. Zato je bolj smiselno postaviti kako posredno vprašanje, ki se nanaša na kako drugo situacijo, drugo organizacijo, osebo ali čas.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ustavili ustaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
da da podredni veznik
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
cinca cincati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odločiti odločiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
naravnost naravnost splošni prislov; nedoločena stopnja
vprašamo vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
skrbi skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vendar vendar priredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
smiselno smiseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
postaviti postaviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
posredno posreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nanaša nanašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
kako kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
situacijo situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
organizacijo organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
osebo oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Psihologija pogajanj : kako doseči, kar želimo, in ohraniti odnos
avtor: Rudi Tavčar