Naslednje dneve in tedne sem res bolj opazoval, kaj se dogaja okoli mene. Nekoliko sumničavo sem opazoval očeta, ali bi bil v tem smislu lahko kaj podoben živali, kakšnemu moškemu samcu. Spomnil sem se sebe in svoje moškosti. Naposled sem priznal, da je vse res. Še bolj sumničavo sem opazoval mamo. Kaj je res kot kakšna ovčja samica, ta moja zlata mama! Kar smilila se mi je! V mojih očeh je sprva precej izgubila. Jaz sem pa mislil, da je Marija, nebeška roža, tako rekoč brezmadežna, daleč od vsega živalskega! "Kaj ste me res Vi ro– rodili, rodili kot kakšno jagnje …, kaj sem res Vaš mladič?" sem jo naposled naravnost vprašal, ko mi je bilo dosti tega onegavljenja. "Seveda sem te, dragi moj Jurček," je rekla nežno.