Čeprav je njena prijateljica prespala pri nas in je bilo logično, da bo Hana naslednjič prespala pri njej, sem se za to spanje mami zahvalila, rekla adijo, pa še enkrat hvala in tako naprej v podobnem tempu. Sploh se mi ni zdelo, da pretiravam. Je pa zato poskočila gostiteljica in mi enkrat kar naravnost rekla: Pa kaj se toliko zahvaljuješ. Saj je logično, da se izmenjavamo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čeprav čeprav podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
prijateljica prijateljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prespala prespati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
logično logičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Hana Hana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naslednjič naslednjič splošni prislov; nedoločena stopnja
prespala prespati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pri pri predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
spanje spanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
mami mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
zahvalila zahvaliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
rekla reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
adijo adijo medmet
pa pa priredni veznik
še še členek
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
hvala hvala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
podobnem podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
tempu tempo samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Sploh sploh členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
pretiravam pretiravati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
poskočila poskočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
gostiteljica gostiteljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
naravnost naravnost splošni prislov; nedoločena stopnja
rekla reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Pa pa priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
zahvaljuješ zahvaljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
Saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
logično logičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izmenjavamo izmenjavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar