Med tistim dveletnim natezanjem, ali nova revija bo ali ne bo, mi je rekel Janez Menart: pa kaj se s Pavčkom ženeta za to revijo, saj jo bodo imeli najbolj za to, da se medsebojno povzdigujejo, vse druge in nas najpoprej pa v nič dajejo, kakor delajo že vse od Revije 57 naprej. Menart od nekdaj slikovito in naravnost pove, kar misli, zato ga imajo ljudje radi. In tudi zato, ker ima ponavadi prav. Kakor se je pokazalo tudi v tem primeru.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Med med predlog; orodnik
tistim tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, dajalnik
dveletnim dveleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
natezanjem natezanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
nova nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
revija revija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ali ali priredni veznik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Janez Janez samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Menart Menart samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
Pavčkom Pavček samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
ženeta ženeta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
revijo revija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
saj saj priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
medsebojno medsebojno splošni prislov; nedoločena stopnja
povzdigujejo povzdigovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
najpoprej najpoprej splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
v v predlog; tožilnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
dajejo dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kakor kakor podredni veznik
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
že že členek
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
Revije revija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
57 57 glavni števnik; arabski zapis
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
Menart Menart samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
slikovito slikovito splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
naravnost naravnost splošni prislov; nedoločena stopnja
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
misli misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zato zato priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
In in priredni veznik
tudi tudi členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
Kakor kakor podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pokazalo pokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar