Večina držav je napoved Medvedjeva razumela, le Ameriko je pretresla, kajti štirje i-ji so povezani z velikimi denarji, ki jih Rusija lahko dobi le s prodajo energije, nafte in plina. Zato je Evropa vojno Gruzije proti Južnim Osetijcem in Abhazijcem naglo razpoznala kot ameriško in Natovo provokacijo, da bi se porušile ustaljene poti ruskih naftovodov, ki so razpredeni tudi po Gruziji. Kajti Gruzija je občutljivo energetsko križišče, od katerega je hudo odvisna tudi Evropa, kar je naravnost povedal tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Jakovenko. Ta je opozoril, da so največja nevarnost za porušenje stabilne preskrbe z energijo prav tranzitne (ne tranzicijske, da ne bo pomote) države. Med izredno pomembne tranzitne države v Evropi nesporno sodi tudi Slovenija, kar dobro vedo od Portugalske in Španije do Ukrajine in Kazahstana (znan je podatek, da je po ozemlju večji kot vse države Evropske unije). Pomembnosti pa zaradi povsem strankarskih interesov noče razumeti Slovenija, čeprav nam poznavalci napovedujejo, da nas bodo preprosto kupili, če sami ne bomo znali urediti tranzitnih poti prek svoje države, tako prometnih kot energetskih, v čemer smo popolnoma primerljivi z Gruzijo.