Česa takega Jaro še ni doživel in najbrž nikoli več ne bo. To ni bila ženska za en seks, še najmanj nežna in plaha ljubica, to je bila naravnost ponorela črna panterka. Ko je strastno trgala z njega obleko, ga božala in ljubkovala tam in po vsem telesu, je prijazno predla, ko se je dovolj ogrela, pa je naravnost rjovela od strasti. Z nohti je strgala kožo z njegovega hrbta, prisesala se je na njegov vrat kot pijavka, mučila ga je s palico in si ga jemala v količinah in moči, ki presegajo zdrav razum. Jaro je bil ves čas le statist, črna Lola pa gospodarica, a ga to ni motilo. Ob njej in v njenem bujnem telesu je užival kot še nikoli. Na koncu pa: komaj se je odvlekel iz sobe, bil je omotičen, popolnoma izčrpan, šele po tretjem viskiju je spet prišel k sebi. Hotel je nazaj, hotel je vsaj še enkrat, a ni prišel na vrsto. Lola je bila zasedena do jutra.