Stari mački so že govorili, da je živeti z ženskami vsaj tako naporno kot brez njih. Ta lahkotna bitjeca, ki jih moški naravnost obožujemo, znajo namreč v dveh hitrih potezah njegovo sicer trezno glavo pripeljati do roba živčnega zloma. In jo v zadnji potezi tudi poriniti čez rob. V bran svojim moškim nadležnostim sem se seveda najprej spomnil na nakupovanje. Konjiček, v katerem uživata oba spola, a le, kadar ga opravljata ločeno. Ni pač nenavadno, da moški takrat, ko z žensko kupujemo le en samcat artikel, potem ko smo jih videli že vsaj dvanajst tisoč, sredi trgovine doživimo lažji živčni zlom in pričnemo histerično iskati najbližji izhod. Naše potrpljenje in razumevanje sta tako v vsakem nakupovanju z žensko postavljena na preizkušnjo. In brez izjem vedno izgubimo. Podobno kot v primerih, v katerih postane ženska naš čustveni tovor. Takrat čez noč naraste njena potreba po nenehnem držanju za roke, božanju, obveznem sedenju skupaj v družbi (ali še bolje, drug na drugem) in nujnosti dopovedovanja, kako zelo jo imamo radi. Vse skupaj je seveda začinjeno še z dozo ljubosumja. Tako zadušljivi prijemi se žal ne kompenzirajo niti z najboljšim teleščkom.