S splavom pri Čatežu si je Gustl pomagal na drugo stran Save, jo skozi gozdove mahnil v Sobovo in zatem proti Bizeljskem, prenočil pod milim nebom in se ob prijetnem kramljanju gostilničarja Šekoranje na Bizeljskem okrepčal in odpočil, da je z lahkoto zmogel pot do Podčetrtka, kjer se je zaradi previsokih cen raje odločil za dodatnih deset kilometrov pešačenja do Rogaške Slatine. Storitve in udobje v domu upokojencev v Rogaški Slatini in sam upravitelj tega doma Jože Halužan so Gusteljna naravnost očarali, vendar ne toliko, da bi jo mahnil čez Donačko goro, se spoprijel z njenimi strminami, temveč jo je enostavno obšel, po železni cesti prišel v Rogatec in se namenil proti izviru Sotle. Zgrešil je pot in prišel v hrvaški Macelj, brez težav prešel mejni prehod Gruškovje, se potikal po haloških vinogradih, nazobal grozdja ter v Ormož prinesel kostelske pozdrave.