Seveda pa je v isti sapi treba povedati tudi to, da je veliko vprašanje, ali je bilo v tedanjih razmerah sploh mogoče ravnati drugače, hkrati pa opozoriti še na to, da je bil tovrsten poenotujoč pogled na Jugoslavijo neproduktiven že ob njenem razpadu, danes pa bi bil tak enoten pristop do balkanskih kriznih žarišč naravnost katastrofalen. Celo če bi namreč Sloveniji in Hrvaški ob njuni osamosvojitvi leta 1991 po čudežu uspel še manever, s katerim bi zrušili Miloševića in bi se Srbija - kar je sicer po mojem onkraj meja možnega - takrat demokratizirala, namesto da se je zgolj nacionalizirala, tudi to ne bi bilo dovolj za sklep, da je bilo ob koncu socializma težave posameznih jugoslovanskih republik možno zdraviti paketno, z enakimi odmerki enakih zdravil, saj se je v osemdesetih letih več kot jasno pokazalo, da petdeset let vladavine zveze komunistov ni zmanjšalo razvojnih in kulturnih razlik med posameznimi deli Jugoslavije. Danes, po desetletju balkanskih vojn, so se te razlike seveda samo še povečale, na kar najbolj očitno kaže dejstvo, da sta se le Slovenija in Hrvaška kot pravi državi sposobni upravljati sami, Bosna, ZRJ, deloma pa tudi Makedonija, pa so protektorati mednarodne skupnosti oziroma so na dobri poti, da to postanejo. Razlogi za tako očitne in velike razlike med njimi se seveda skrivajo v dejstvu, da so v zadnjih desetih letih postali več kot različni tudi njihovi notranji problemi: tako je denimo ključni problem Bosne njena identiteta, ZRJ je na robu državljanske vojne oziroma popolnega razpada, Hrvaško so zadnja leta Tuđmanove vladavine zapletla v mučen klobčič notranjih protislovij, Makedonija ima težave s svojimi sosedi in z veliko albansko manjšino, v Sloveniji pa podobno kot v zahodni Evropi vse bolj postajajo ključna klasična socialna vprašanja, povezana s (pre)velikimi transferji proračunskega denarja v reševanje pokojninskih in socialnih zagat - nazaj v "balkanski" tip notranje-političnih konfliktov pa jo lahko potegne le prevelika politična polarizacija, ki bi gradila na obujanju klasičnega liberalno-klerikalnega kulturnega boja.