Bravo vlada, vsekakor. Čeprav se bodo morda nekateri strokovni pomisleki glede učinkovitosti predlaganih zakonskih rešitev (na primer o tem, da bodo pač sporne prevzeme našim menedžerjem po enakimi pogoji »z veseljem« začele kreditirati tuje banke in podobno) pokazali kot upravičeni, je prvi konkretni korak za preusmeritev poteka dosedanje, ekonomsko in socialno naravnost katastrofalne zadnje faze privatizacije, ki se je večini prebivalstva med drugim globoko zagnusila tudi zaradi svoje v nebo vpijoče »nepravičnosti«, vendarle storjen. Toda nujen bo tudi naslednji korak, brez katerega bi preganjanje sedanjih spornih menedžerskih odkupov podjetij utegnilo res izzveneti zgolj kot nekakšen ukrep za zdravljenje menda značilne slovenske zavisti (to je namreč pogosta krilatica okoriščancev iz teh odkupov). Ta korak pa je zagotovitev možnosti najširšemu krogu zaposlenih, da enakopravno sodelujejo pri notranjem odkupu svojih podjetij. Ne samo zaradi občutka večje pravičnosti privatizacije, ki sicer še zdaleč ni nepomemben, ampak predvsem zaradi krepitve širšega notranjega lastništva slovenskih podjetij s številnimi pozitivnimi ekonomskimi in socialnimi učinki.