David de Villiers, ki je bil dirigent na Siddhartinem koncertu za Bežigradom, se strinja, da je bil nastop posledica tistega v Križankah. »Že takrat smo se ujemali in vsi smo si želeli ponoviti skupen nastop.« Ja, to govori možakar, ki je pred časom dejal, da pop in rock glasbe tako rekoč ne pozna. In ki trdi, da sicer sprejema mešanje tako različnih žanrov, vendar pa: »V glavnem mi je zamisel o tovrstnih projektih všeč, čeprav niso vedno najuspešnejši. Kot pri vseh umetniških stvaritvah tudi tu ni mogoče vedno vnaprej predvideti, kako bo vse skupaj videti na koncu. Če so priprave dobre in aranžmaji izdelani, tak projekt lahko obogati obe sodelujoči zvrsti.« De Villiersova prva ljubezen je kakopak klasična glasba, na koncertu s Siddharto pa je bilo naravnost fantastično: »Klasični glasbeniki nimamo pogosto priložnosti igrati pred 30.000 ljudmi. To je bilo že samo po sebi čudovita izkušnja. Tako jaz kot moj orkester smo člane glasbene skupine Siddharta doživeli kot zelo velike profesionalce. Zelo trdo delajo in točno vedo, kaj želijo s svojo glasbo povedati, zato smo si jih z lahkoto predstavljali kot “soliste”, ki jih z veseljem spremljamo.« Pred koncertom takšnih razsežnosti je bilo dvomljivcev veliko, saj tudi podobni projekti v tujini ne uspejo vedno povsem, de Villiers pa s tem ni imel težav, ker je že prej vedel, da so člani Siddharte resni glasbeniki in da lahko sodelujejo na visoki ravni. »Razmere na odru so bile dovolj dobre, da smo svoje delo lahko dobro opravili, če ne bi bilo tako, bi odpovedali sodelovanje. Seveda smo bili prvič v takšni situaciji in kaj bi se dalo postoriti tudi bolje, predvsem glede razmerja glasnosti med nami in Siddharto in glede mešanja obeh zvrsti. Vsi smo se veliko naučili in bi bili lahko na podobnem koncertu v prihodnosti še boljši. Čeprav nisem nobenega od članov orkestra osebno povprašal za mnenje, sem dokaj prepričan, da smo vsi uživali. In bi si želeli še sodelovati pri podobnih projektih tudi v prihodnje, tudi s Siddharto.« Gotovo 60.000 rok naredi svoje, pa čeprav poslušalci niso vedno vešči poslušanja prave klasične glasbe, takšne, kakršno proizvaja prelepa Anja Bukovec.