Po treh zaporednih člankih v tej rubriki o kolesarjenju in predvsem o načinih kolesarskega preživetja je napočil čas za pregled odzivov, tujih izkušenj in pripomb. Pa še kakšno spregledano spletno stran in lastno izkušnjo bom omenil, ni dvoma.Očitno nisem samo jaz opazil, da policija najraje kar ignorira vozniško nasilje nad kolesarji. O podobnih izkušnjah poročajo tudi drugi, recimo bralec kolesar, ki ga je voznik med zavijanjem gladko spregledal in mu omogočil bližnje srečanje: »Na drugi strani ceste je stal letečnik z motorjem, zato sem zapeljal nazaj do njega in se zadrl: 'A ste vidu to !?!'. Odgovor : 'Sem!'« Tu se je posredovanje organa zakona tudi končalo. Nekaj zgodb pa je čisto čudnih, recimo o gospodični, ki so jo vklenili po vožnji na kolesarski stezi v napačno smer. Vsekakor je po mojem tovrstne primere najbolje takoj sporočiti kateremu od obstoječih društev za zaščito kolesarjev (ja, vem, uradno se ne imenujejo tako, ker bi poimenovanje delovalo smešno - zaščite so vredne samo živali). V Ljubljani obstaja Ljubljanska kolesarska mreža (http://mila.ljudmila.org/lkm/). V Mariboru pa Mariborska kolesarska mreža (http://kamen.uni-mb.si/mkm/), ki, upajmo, še deluje, kajti spletna stran že nekaj časa ni bila osvežena in tudi spisek novosti je že zdavnaj potekel. Seznam tovrstnih društev in organizacij po deželah pa najdete na European Cyclists Federation (http://www.ecf.com/), ki je sploh priporočljiva, saj poleg napovednika dogodkov objavlja tudi seznam do kolesarjev prijaznih mest - ne trudite se, niti enega slovenskega ni med njimi.