Ker se je družba najprej registrirala kot CE-plan, ki je bila v mirovanju, in šele z njeno likvidacijo v družbo Nepremičnine, je Sotlar pojasnil, da je šlo le za reševanje 2,1 milijona tolarjev, ki jih je v to mrtvo družbo vložila celjska občina kot ustanovitveni kapital. Čeprav spremlja ustanovitev novega podjetja kup neznank, pri čemer je, denimo, celjski trg z nepremičnimi že zasičen, je Sotlar prepričan, da ima družba veliko prednost, ker razpolaga z 2300 stanovanji. Slad se ni mogel vedno obnašati kot dober gospodar, ker je upravljal tudi stanovanja, ki bi jih bilo najbolje prodati. Po novem bo družba takšna stanovanja prodala in reinvestirala denar v nove gradnje ali v nakup stanovanj v blokih, kjer je že večinski lastnik. Sotlar je še opozoril, da sklad kot sestavni del občinske uprave ni mogel najemati kreditov, tržno nišo pa vidi predvsem v razliki med cenami stanovanj, ki so, denimo, v Celju še vedno dvakrat nižje kakor v Ljubljani.